Forum Slovenskega društva učiteljev tujega strokovnega jezika

Birokratizacija visokega šolstva, ki strokovnih načel posameznih strok ne upošteva, vnaša spremembe, ki učitelje sili k spremembam v poučevanju. Prosim vas za pomoč.
Po novem se bo pouk angleščine izvajal v dveh oblikah: polovica ur bo namenjena predavanjem v skupinah od 70 do 100 študentov, polovica ur pa bo v obliki vaj v skupinah do 50 študentov. (Vaje se finančno vrednotijo slabše, zato želijo tu privarčevati.)
Literatura o usvajanju tujih jezikov, ki sem jo pregledala, nasprotuje velikim skupinam in ločevanju pouka na predavanja in vaje pri poučevanju tujih jezikov (če koga zanima, lahko povzetek posredujem). Pristopi, ki jih poznam (npr. delo v skupinah 4-6 študentov), se v preteklosti niso izkazali uspešni, saj učim bruce, ki se v tako velikih razredih zgubijo, ne spregovorijo, potuhnejo,... in izpita na koncu ne naredijo. Predznanje študentov se giblje od A2-C1.
Prosim vas za nasvet. Hvala vnaprej!

Ojla, Šarolta,
meni se tudi zdi fajn zgrešena takšna jezikovna politika - na višjih šolah to tako laufa že od samega začetka... Kategorizacija na predavanja in vaje (z neprimernimi številčnimi normativi) je en problem, drugi pa potem skupno izvajanje predavanj za vse možne usmeritve, ki se izvajajo (tako da se zadosti prej omenjenemu nesmiselnemu številčnemu normativu in prihrani stroške)- pri nas so bili lani na predavanjih tako združeni vsi, od informatikov do kmetijcev. (...in ime mojega predmeta je 'strokovna terminologija v angleškem jeziku!).

Hm, tema, zanimiva za Skupino za jezikovno politiko...

Šarolta, bi bilo možno, da se na vaši šoli dogovoriš za formalni sestanek s pristojnimi, na katerem bi jim podrobno razložila 1) zakaj je znanje tujih jezikov za vaše študente neobhodno potrebno in 2) kakšni so minimalni pedagoški zahtevki za korektno izvajanje pouka tujih jezikov? Morda bi koga od pristojnih bilo dobro povabiti v predavalnico in jim pokazati pouk s 100 študenti in pouk s 15-imi, da bi si lažje predstavljali nesmiselnost velikih skupin in učinkovitost majhnih...

Pa to sploh ne velja samo za jezikovni pouk. Že zdavnaj so strokovnjaki ugotovili, da so velike predavalnice z velikim številom pridnih (beri: pasivnih) študentov, sedečih v dolgih vrstah, med katerimi se predavatelj ne more gibati, stvar preteklosti. V njih ima predavatelj res morda občutek, da je v kratkem času svoje znanje prenesel v veliko število glav, a če se vprašamo, kaj se v resnici dogaja v glavah študentov, ugotovimo, da bolj malo v zvezi s predavano snovjo. Že dolgo tega se je zanimanje pedagogov obrnilo od 'predavanj' k 'učenju', torej k temu, kako doseči, da se bo študent čim več 'naučil'. In že dolgo je znano, da obseg in kakovost naučenega povečamo s tem, da študenta čimbolj aktivno in vsestransko vključimo v pouk, kar pa je možno samo v malih skupinah.

Glede na razmere, v katere si potisnjena, je težko svetovati, kako se lotiti pouka. Morda to, da takrat, ko jih imaš 100 v razredu, delaš jezikovne vaje, prevode, poslušanje..., vse ostalo pa na vajah, ko jih pride samo pol. V vsakem primeru boš morala delati čudeže.

Draga Vida, najlepša ti hvala za te besede. Nisem vedela, da ste tudi vi imeli ta problem. Bo letos kako drugače?
Sem razložila vodstvu vse to, kar bi tudi ti sama, vendar ne pomaga. Levji delež odgovornosti za nastalo težavo gre seveda univerzi, ki se je odločila, da ji pedagoško delo ni v primarnem interesu, spodbujati želi le raziskovanje najvišje kategorije, da bi univerza lahko prišla na šanghajsko lestvico. V ta namen odteguje sredstva za pedagoško delo, nagrajuje izjemne raziskovalne dosežke - vse po nekih ekonomskih zakonitostih. Argumente proti tem odločitvam preprosto preslišijo. Sicer pa vsi poznamo pravljico o cesarjevih novih oblačilih - tudi v realnosti, kaj ne? Res ti hvala.
Je imel še kdo podobne izkušnje z velikimi skupinami?

Draga Šarolta, kot je napisala Vida, smo vse fdvjevke bolj ali manj tako situacijo izkusile na lastni koži in kakega učinkovitega zdravila, razen dela v skupinah (ki pa se tudi ne more dogajati kar naprej) in najrazličnejših aktivnih metod, kot so pbl in simulacije (ki pa tudi dodobra izmozgajo učitelja), nismo našle. Je pa bolonjska reforma vsaj toliko fleksibilnejša od prejšnjega sistema, da ti ni treba vseh študentov držati v predavalnici hkrati in jih po moje lahko nekako razdeliš, tako da bodo vsi dobili določeno število ur, ko bodo neposredno v razredu in bodo tudi aktivni, ostalo pa naj bodo zaposleni raje s samostojnimi pripravami na izpit.

Draga Šarolta in ostale,

to je boj z mlini na veter. Nobene strokovne utemeljitve ne bodo pomagale, ker gre šolam - kot se že napisale - za denar in nikakor ne za kakovost.

Kot vodja skupine za jezikovno politiko lahko rečem tudi, da na univerzi ni nobenega interesa za naše pozive, tudi na ministrstvih ne. Na našo pobudo namreč ni odgovoril prav nihče (izjemi - nista z univerz - sta Krek kot vodja skupine za pripravo bele knjige o izobraževanju in Godunčeva z Urada za razvoj šolstva). Očitno stanje na višjih šolah ni nič boljše.

Ker menim, da je ta bitka izgubljena, se bo potrebno znajti v teh okoliščinah. Kako, še ne vem. To se mi zdi najpomembnejše vprašanje. Vprašanje tudi vrednotenje npr. toliko in toliko seminarskih nalog, ustnih izpitov ...

Pri nas tudi delimo na predavanja/vaje, ker pa smo kot fakulteta majhni, to običajno ni problem (max. število študentov 1. letnik 3+2 = cca. 50 [ostali so mrtve duše na papirju, na spregled jih ni]). Meni je pač vseeno, če delam predavanja ali vaje v skupini, kjer je študentov itak 20 na celi smeri. Tudi če združimo navtike in strojnike, kot napovedujejo, jih je max. 30.

Sama bom pri nas poskušala prepričati vodstvo v evalvacijo programov in njihove izvedbe s pomočjo diplomantov. Najbrž mi ne bo uspelo.

En donkihotovski pozdrav vsem,

Violeta

Pa še nekaj na Mojčin komentar o fleksibilnosti bolonje. Eno je NPO (neposredna pedagoška obveznost), ki je delo s študenti v razredu. Ta se tudi šteje v tvojo delovno obveznost. Drugo so DUO (druge učne oblike), ki lahko vključujejo samostojno delo doma. Ne vem pa, kako so plačane. Ali sploh so?

Ve kdo kaj več o tem?

Ne, Vida, niso plačane. Gre za samostojno delo študentov. To v praksi pomeni, da se ti npr. ura v e-učilnici, ki je v programu in je del kontaktnih ur s študenti, šteje kot obveza, ure, ki jih porabiš za e-učilnice, wikije,... za podporo samostojnemu delu študentov pa kvečjemu lahko šteješ med drugo pedagoško obveznost, ki ti jo delodajalec predpisuje, lahko pa v preostali fond ur (nepedagoško delo), če ti to tvoja fakulteta prizna.
Mojca, tole o razporejanju študentov mi pa ni čisto jasno. Lahko malce razložiš?

Pri bolonji je z vidika študenta pomembno, koliko ur dela je vložil v predmet. Če izhajamo od tu, lahko študent tudi manj sedi v predavalnici, torej lahko skupino pri vajah razdeliš: Npr., da jih imaš v skupini 100, in morajo vsi za tvoj predmet opraviti določen obseg ur dela. Ti boš v predavalnici predvidenih 60 ur, ali kolikor ti jih prizna fakulteta. Študentje pa so neposredno v predavalnici lahko tudi manj, pri čemer bodo lahko svoje obveznosti opravili z učenjem na daljavo, z domačimi nalogami, s konzultacijami, s pripravo na izpit, s pripravo seminarskih nalog itd... Pri nas z letnim načrtom predvidimo, kako se bo to odvijalo.
Pri nas je ugodnejše samo to, da so nas okarakterizirali kot seminar, kar nam daje dosti več možnosti, kot če ti dajo predavanja. Predstavljam si torej, da bi tebi bi morala predavanja potekati za vse hkrati, pri izvedbi vaj si pa predstavljam, da imaš bolj odprte roke glede načinov izvedbe.

Komentar glede seminarjev - pri nas se izvajajo v eni skupini za vse študente letnika/program, na Fakulteti za kemijo, npr., pa po skupinah. Očitno tudi tu ni enotnih smernic.

Drage vse

Berem vse tole in se spominjam. Violeta ima prav - donkihotsko in uzalud Kolegica pri nemščini je imela 6 študentov, 6 seminarskih, 6 izpitov. Jaz pa po 100 -120, da ne omenjam ponavljanj izpitov, popravljanj seminarskih nalog. Plačo sva imeli enako. Nič ni pomagalo, če niso vsi študenti hodili na predavanje, še vedno jih je bilo preveč. Za vaje sta bili dve skupini, še vedno preveč. Nihče od vodstva ni hotel slišati nič. Še huje, dobila sem jih pod nos, da študentje padajo na izpitu AN zato, ker jih hočem razredčiti, da bom imela v višjih letnikih manjše skupine.

Dokler ne bo pobude za kvaliteten študij z vrha ministrstva, ne bo premika na bolje. Potem so pa še zidovi avtonomnih univerz, od koder se odbija vsaka pobuda po kvalitetni spremembi. Kakovosten študij so manjše skupine in kakovost predavanj. Komu pa je v interesu, da pljune na svoje kolege znotraj fakultete ali univerze in izjavi, da so predavanja tegaintega zanič? Na osnovi česa naj to reče? Zato je vedno prevladalo raziskovalno delo nad pedagoškim. Bolj merljivo je in tudi bolje plačano.

Grozno, kako pesimistična moram biti.

Imaš prav, Melita. Točno tako.

Mojca, študijski programi predvidevajo določeno število kontaktnih ur za študente in določeno število ur samostojnega dela. To se meri in se mora tudi preverjati vsakih nekaj let. Čudi me, da na nekaterih fakultetah izhajajo iz ur učitelja, ker so programi napisani glede na ur študenta. Bodite previdne s tem, da ne bo stvar pripeljala do tega, da obseg kontaktnih ur študentov še bolj skrčijo.

HVALA VAM ZA VSE TE PRIPOMBE!
V lažje je toliko, da vidimo, da ne gre za norost posamezne ustanove, ampak za bedo in birokratiziranost visokega šolstva. Motivi, vzorci obnašanja se ponavljajo in ne morejo biti naključni.

Mogoče še to, moja sestra, ki poučuje v osnovni šoli, pravi, da so mlajše generacije zelo naklonjene reševanju kopij delovnih listov - z njimi se srečujejo od prvega razreda osnovne šole naprej. Avtomatično se poglobijo vanje in jih rešujejo. Iste vaje v delovnem zvezku nimajo niti približno enakega učinka. Mogoče pride prav kot ideja, kako velikansko skupino zaposliti za nekaj minut, da zberemo moči za izvedbo preostalega dela srečanja ali pa da zaposlimo pol razreda, ko drugi polovici kaj razlagamo.

Še nekaj gruntam. Naš drugi letnik 3+2 ima urnik takole (skupaj 60 ur):
- 15 ur predavanj
- 15 ur seminar
- 20 ur vaj
Skupaj: 50
- 10 ur druge učne oblike (ne v času kontaktnih ur)
Če rečem, da sem za prvih 50 ur plačana 1) za pripravo in 2) za izvedbo, ali to ne velja tudi za zadnjih 10 ur, kjer lahko priprava vključuje pripravo e-gradiv, kar pomeni, da sem za to delo plačana?
Prosim za mnenja.

Draga moja Violeta. Nisem prepričana, da te prav razumem. 60 urni predmet anj bi imel le 50 kontaktnih ur? Ne gre.
Da povzamem: bolonjski programi imajo točno določeno število kontaktnih ur in točno določeno število ur, ki so namenjene samostojnemu delu študentov, ki vključujejo študij, priprave na izpit, pisanje seminarskih in drugih nalog, utrjevanje,... Bolonja tudi predpisuje preverjanje tega, ali študenti res vložijo toliko ur samostojnega dela kot jih program predvideva. Predpostavljam, da še nismo v tej fazi.

Poskusimo definirati kontaktne ure: predvidevam, da gre za kontakt med izvajalcem pedagoškega procesa in študentom. Ne verjamem, da je možna drugačna definicija.

Zavedam pa se tega, da vodstva na različnih šolah želijo, da učitelji en del ur izpeljejo v e-učilnicah ali kako drugače izven razreda. To nam ponujajo tudi kot možnost, da nam bolniških in praznikov ni potrebno nadomeščati (lani sem nadomeščala vse - tudi božič in novo leto, samo da se je število ur izteklo). Verjamem, da so s tem v prekršku. Ni mi jasno, kakšen je njihov motiv. Kaj v tistem času, ko ne bomo v razredu ne bodo kurili in bodo odklopili elektriko? Ali se mogoče samo želijo nekako izvleči iz pedagoškega dela, saj ta itak ni nič vreden (predvsem na prvi stopnji ne) - vredno je samo raziskovalno delo, projekti, ki prinašajo denar? Ne vem. Najmanjše ideje nimam.

Glede e-učilnic pa tudi vlada zmeda. Golo dejstvo, da napotiš študente v moodle in ti tam samostojno delajo, ne more nadomestiti kontaktnih ur, če tebe istočasno v moodlu ni. Redni študij ni študij daljavo. Študij na daljavo pa tudi ima kontaktne ure, vendar se ti izvajajo bodisi v obliki klepeta (moodle to omogoča) bodisi v Elluminate, WiZiQ, Learning Times in podobno. Imam občutek, da so to stvari, ki jih tisti, ki odločajo ne vedo in ne razumejo. Gradiva za samostojno delo študentov lahko obravnavamo le kot multimedijsko gradivo (torej vrsto publikacije), vendar le pod pogojem, da smo avtorji teh gradiv. Veliko je namreč gradiv odprtega tipa ali pa tistih piratskih.

Priča smo procesu zamegljevanja učnega procesa, ignoriranju strokovnih didaktičnih načel, ustvarjanju mitov, svetih krav in maširanja cesarjev brez oblačil.

Ne smemo biti tiho, toliko vem.

Sem šla pogledat učni načrt: 30 ur seminarja, 25 ur vaj in 5 ur "drugih učnih oblik". In vse je napisano pod "kontaktne ure", imaš prav. Tnx za opozorilo. (Urnik je zmeda, sem izhajala od tam. Urnik pa očitno ni izhajal iz učnega načrta, ....).
Povzetek: E-učenje je neplačano.